| Bruno Bandulet, Zadnja leta evra |
|
|
Grška dolžniška kriza je razgalila laži in zablode evropske politike. Nas čaka vračanje k starim dobrim nacionalnim valutam?
Na račun domnevne politične enotnosti članic unije se je odrekla gospodarski učinkovitosti in monetarni disciplini. Že lahkotnost, s kakršno so žrtvovali pregovorno trdno nemško marko na račun nepreizkušenega in zgolj na (neiskreni) politični volji temelječega evra, kaže, da je bilo v ozadju maastrichtskega procesa vse kaj drugega, kot pa gospodarsko učinkovita in globalno konkurenčna Evropa.
Prav zato je evro tudi podlegel že ob prvem resnem napadu konkurenčnega ameriškega dolarja, pravi eden vodilnih nemških evroskeptikov in kritikov evra, dr. Bruno Bandulet.
"Maastrichtski sporazum je dolg in zapleten dogovor, ki pa v bistvu služi enemu samemu cilju: znebiti se nemške marke".
Francoski ekonomist Jacques Attali
Lothar Müller, predsednik bavarske deželne centralne banke: "Enotna valuta bo marsikoga premamila, da bo poskušal lastne gospodarske težave reševati na tuj način. Varčevanje je dobra stvar, vendar le, če ga prevazemjo tudi drugi."
Wilhelm Nöllig, profesor ekonomije in do leta 1992 član sveta nemške centralne banke: "Če pomislimo, koliko neprecenljive nacionalne substance se akumilira v neki valuti, še posebej v tako uspešni, kot je bila nemška marka, je maastrichtski proces težko dojeti, še zlasti težko ob upoštevanju demokratičnih meril."
Avtor knjige pravi, da kriza evra še ni dosegla vrhunec, valuti pa ne napoveduje dolge dobe.
190 strani, poltrda vezava
|
|||||
| < Nazaj | Naprej > |
|---|